APDEJT.si

Avstralski premier se je s svojim britanskim kolegom pogovarjal o krizi v Gazi, pri čemer je ponovil močno podporo Izraelu. Izrael naj bi grozil s pripojitvijo dela Gaze, kar bi ogrozilo uresničitev palestinske države. Izraelski premier Netanyahu je kritiziral Veliko Britanijo zaradi načrtov o priznanju Palestine. Egipt usposablja Palestince za prevzem varnostnih vlog v Gazi. Dojenčki v Gazi trpijo zaradi hude lakote zaradi izraelskih dejanj.

Humanitarne razmere v Gazi ostajajo katastrofalne, saj otroci stradajo, medtem ko so delavci humanitarne pomoči preobremenjeni, zaloge goriva in vode pa kritično nizke. Kljub izraelskim "taktičnim premorom" se razmere niso izboljšale. Eden od treh prebivalcev Gaze ni jedel že več dni, ljudje pa so ustreljeni, medtem ko poskušajo priskrbeti hrano za svoje družine. Otroci hlapijo, kar kaže na resnost krize na terenu.

Več kot 150 nemških kulturnikov, vključno s preko 200 predstavniki nemške zabavne industrije, je v odprtem pismu naslovljenem na nemškega kanclerja Merza pozvalo k ustavitvi izvoza orožja v Izrael. Poziv sledi poročilom o katastrofalnih razmerah v Gazi in izraelski obrambi pred palestinskim terorizmom, medtem ko avstrijske humanitarne organizacije, kot sta Zdravniki brez meja in Caritas, opozarjajo na nevarnost lakote in pozivajo k premirju ter neomejenemu dostopu humanitarne pomoči.

Strokovnjaki opozarjajo, da so v Gazi najbolj ogroženi otroci, starejši in tisti z že obstoječimi zdravstvenimi težavami, saj se lakota poglablja. Humanitarne agencije, vlade in opazovalci ZN za prehransko varnost poročajo o naraščajoči lakoti, zlasti med otroki, mlajšimi od pet let. Starši se bojijo, da bodo zaradi podhranjenosti izgubili tudi zdrave novorojenčke. Uradniki v Gazi so sporočili, da je bilo v zadnjih 24 urah ubitih več deset ljudi, večina med njimi, ko so poskušali poiskati pomoč. Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) je izjavil, da taktični premori ne omogočajo neprekinjenega dotoka humanitarne pomoči, ki je nujna za zadovoljitev izjemnih potreb v Gazi.

Otoritete v Gazi so sporočile, da je število smrtnih žrtev izraelske agresije preseglo 60.034, poleg tega je ranjenih 145.870 ljudi. Samo v zadnjih 24 urah so v bolnišnice v Gazi pripeljali 113 mrtvih in 637 ranjenih. Medijska poročila poudarjajo obsežnost konflikta in nadaljevanje spopadov.

Pred Wadephulovo potjo v Izrael je Simitje Möller (SPD) pozvala k "resničnemu pritisku" na Izrael, da bi zagotovili več pomoči Gazi, in poudarila potrebo po prekinitvi ognja. Kritike na račun nemške vlade se stopnjujejo, saj menijo, da zgolj opozorila in zračni prevozi pomoči ne zadoščajo, potrebne so sankcije in zanesljive kopenske poti za dostavo pomoči. Politiko Netanjahuja so označili za neuspešno.

Mednarodni pritiski na Izrael, da preneha z vojaškimi operacijami v Gazi in omogoči dostop humanitarni pomoči, se stopnjujejo. Izrael naj bi Hamasu postavil pogoj: če ne bo sprejel dogovora, bo Izrael priključil dele Gaze, čemur pa ZDA nasprotujejo. Italijanska premierka Meloni je v pogovoru z izraelskim premierjem Netanjahujem označila razmere v Gazi za 'neupravičene' in pozvala k prekinitvi sovražnosti. Podpredsednica Evropske komisije Ribera je lakoto v Gazi primerjala z Auschwitzom, medtem ko bo Združeno kraljestvo septembra priznalo državo Palestino. Donald Trump je izrazil dvom o izraelski pripovedi glede lakote v Gazi, ciprski mediji pa so za stradanje obtožili izključno izraelsko vlado. Netanyahu je na kritike glede priznanja Palestine odgovoril, da takšno dejanje 'nagradi Hamas in kaznuje žrtve'.

Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je odpotoval v Izrael, da bi naslovil vse hujšo humanitarno krizo v Gazi. Washington si prizadeva za rešitev te problematike.

Arabske in muslimanske države, vključno s Katarjem, Savdsko Arabijo in Egiptom, so prvič skupaj pozvale Hamas, naj se razoroži in odpove oblasti v Gazi, kar je del prizadevanj za končanje vojne na tem območju. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je odpotoval v Izrael, da bi se pogovoril o humanitarni krizi v Gazi, po kateri naj bi bilo ubitih najmanj 48 ljudi, medtem ko so čakali na hrano. Nekateri mediji so kritizirali poročanje, ki naj bi Hamasovi vojni dejavnosti dalo novo življenje z obtoževanjem Izraela za lakoto v Gazi, hkrati pa zanemarili, da so bili teroristi Hamasa skoraj brez denarja.

V ZDA so se pojavila ugibanja o morebitnem zlomu med Donaldom Trumpom in Benjaminom Netanjahujem, kar bi lahko pomenilo konec dolgoletne brezpogojne podpore Izraelu znotraj Republikanske stranke. Medtem se je v Izraelu okrepila kritika vladnega ravnanja v vojni v Gazi tudi znotraj civilne družbe, ki je začela poudarjati odgovornost Izraela za humanitarno katastrofo.

V 1254. dnevu vojne v Ukrajini je ukrajinski predsednik Zelenski potrdil sporazume o orožju z Združenimi državami Amerike. Medtem ko se vojna nadaljuje, je bil Kijev tarča napadov, v katerih je umrlo šest ljudi, več kot 50 pa je bilo ranjenih.

Po skoraj 22 mesecih vojne v Gazi so se povečala opozorila o lakoti, medtem ko število žrtev narašča in ni znakov bližnjega preboja v pogajanjih o premirju. Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je število mrtvih preseglo 60.000, hkrati pa potekajo prizadevanja za povečanje dostave pomoči. Poleg tega je lokalni medij Haaretz poročal, da je od začetka vojne oktobra 2023 skoraj 50 izraelskih vojakov umrlo zaradi samomora, od tega 17 letos.

V Izraelu se pojavljajo vse glasnejše kritike na račun vladnih ukrepov v Gazi, s pozivi k "drastičnim sankcijam" zaradi "genocida", kot ga nekateri imenujejo. Mednarodni pritisk, ki ga spremljajo pretresljive podobe stradajočih otrok iz Gaze, je prebil izraelske meje in sprožil razkol v družbi. Medtem ko se del prebivalstva zavzema za ostrejše ukrepe in nadaljevanje okupacije, drugi izražajo šok in zaskrbljenost zaradi humanitarne krize. Mednarodno sodišče v Haagu odločitev o domnevnem genocidu v Gazi zavlačuje, medtem ko palestinske oblasti poročajo o najmanj 30 smrtnih žrtvah izraelskih napadov na območju, kjer se deli humanitarna pomoč. Kanada je napovedala priznanje palestinske države, kar je naletelo na obsodbo Izraela.

Ruska poletna ofenziva se spreminja v vse večjo krizo za Ukrajino, poročajo novinarji CNN-a. V bližini Pokrovska na vzhodu Ukrajine je tiho, brezsvetlo nočno nebo, ki ga prekinja le brnenje ruskega drona. Dmytro, ki dela v majhni poljski bolnišnici z dvema posteljama blizu Pokrovska, še ni sprejel nobenega pacienta, kar ni dober znak.

Francija je obsodila umor palestinskega aktivista Awdaha Muhammada Hathaleena, ki so ga izvedli izraelski ekstremistični naseljenci na Zahodnem bregu, in dejanje označila za terorizem. Medtem je Združeno kraljestvo zavrnilo trditve, da priznanje palestinske države nagrajuje Hamas, in napovedalo, da namerava to storiti septembra, razen če Izrael ne bo dovolil več pomoči v Gazo.

Kanada bo septembra priznala Palestino, vendar pod pogojem izvedbe demokratičnih reform, vključno z volitvami leta 2026. Družine izraelskih talcev so potezo obsodile kot prezgodnjo. Avstralija prav tako razmišlja o priznanju Palestine. Donald Trump je zagrozil, da bo kanadska podpora Palestini otežila trgovinski dogovor z ZDA.

Ameriški časopis Washington Post je objavil imena in starost 18.500 palestinskih otrok, ki so bili ubiti v Gazi od začetka spopadov med Izraelom in Hamasom pred skoraj 22 meseci. Podatki so bili pridobljeni iz virov v Gazi in razkrivajo tragično izgubo otroških življenj v konfliktu.

Arabske države so se pridružile pozivu k razorožitvi Hamasa in umiku iz Gaze, medtem ko je Združeno kraljestvo potrdilo, da bo septembra priznalo Palestino kot suvereno državo, če Izrael ne bo sprejel konkretnih ukrepov za izboljšanje humanitarne situacije v Gazi.

Kanada je pojasnila, da bo Palestino kot državo priznala septembra zaradi trpljenja palestinskih državljanov. Kanadski premier je poudaril tudi neposredno sodelovanje z državami, kot je Jordanija, za zagotavljanje podpore palestinskemu prebivalstvu. Medtem se je mednarodna konferenca Generalne skupščine ZN zaključila s poudarkom na rešitvi dveh držav.

Ameriški senator Bernie Sanders je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja označil za "gnusnega lažnivca" in njegovo vlado za "rasistično", pri tem pa poudaril, da ZDA ne bi smele nadaljevati z dobavo orožja, medtem ko otroci stradajo. Sanders je to izjavo podal v luči naraščajočih mednarodnih in domačih pritiskov na Netanjahujevo vlado, da spremeni svojo politiko.